Skoraj skoraj skoraj …
Travel Location: North-America,United-States,Ohio,Willoughby-Hills
Dragi najini,
Bliza se cas, ko bova spet priletela nazaj pod okrilje kokoske Slovenije, vsaj za kratek cas. Komaj cakava … Saj ne, da ne uzivava v ZDA in da se nimava fino, ampak pogresava vas vse po vrsti. K sreci cas tako hitro mineva, da se vcasih vprasava, ali so res ze zopet minili 4 meseci od kar sva odsla? Sibajo dnevi in tedni, da se clovek kar malo ustrasi.
Cas od avgusta pac ni bil namenjen toliko potovanjem kot lani. Bilo je bolj napeto in bolj resno, zamenjali smo konzula, obetalo se je ogromno projektov. Vseeno sva videla kar lep kos ZDA, takoj na zacetku avgusta, ko sva odpotovala do Floride. Nisva pa še obiskala New Yorka in to naju kar malo jezi. No, pa spomladi.
Jana Travelblog je napisala en fin blog o Juzni Ameriki in kaksne stvari bos vsepovsod videl, kaksnih pa nikjer. Ker sva se nasmejala ob njenem blogu in ze kako leto nisva napisala podobnega, lahko teh nekaj vrstic porabiva za to.
Kaj bos videl v Ameriki in te bo spodneslo:
Najprej naj omeniva stvar, ki je najbolj bizarna:
Pig-out contest (tekmovanje v svinjskem zretju) je izjemno popularno. Dajo ti na moznost zastonj 3/4/5kg burger/pico/zrezek, ce jih seveda zmores. In ljudje to delajo. Comfort food (hrana za tolazbo) je nekaj cisto normalnega in v vseh reklamah opevana kot nekaj najboljsega.
Reklame:
Ni reklam za Persil in Ariel. So reklame za kredite. In so reklame za firme, ki te resijo teh kreditov (z novim kreditom). In reklame za firme, ki te resijo firm, ki so te resile pred krediti (s kreditom ali bankrotom). So reklame, ki ti ponujajo kredit z besedami: “tudi ce vam nihce drug ni odobril kredita, ga vam bomo mi.”
Imajo reklame za zdravila. In to ne samo za aspirine, lekadole itd. Za zdravila za srce, proti depresiji, astmi itd. Ob vsaki v eter nastejejo vse stranske ucinke. Cisto bizarno in grozljivo.
Ampak največje število reklam je pa za hrano. Hitro prehrano, malo manj hitro prehrano, vse pa se cedi in sploh ne izgleda prav dobro. Sir na sir na slanino na sir. Cez pa kak sladek preliv in kruh, ki bi prezivel atomsko vojno. Vsega v nenormalnih kolicinah. Tu ob nama je madzarska restavracija s kar dobro
take-out hrano in je porcija za 7 dolarjev dovolj, da se najeva oba. In nisva ravno piscancka.
Hrana:
Americani ne dajejo kecapa na pico, dajejo ga pa na vse ostalo – dobesedno vse ostalo. Najslabsi kecap v ZDA je boljsi od najboljsih v Evropi. Dejansko delajo tako odlicne, da ne mores falit.
Vse je spohano. Vse. Od normalnega pohanega mesa, pa do pohane cebule, pohanih cokoladic (twiks), pohanih twinkijev, pohanega sladoleda, pohanih kislih kumaric itd. Zdi se, da ni stvari, ki je ne bi spohali.
Americani jejo snacke. To niso nase malice – sadje/sendvic/podobno. To so dejansko stvari, ki bi jih drugace v usta basala ob kakem napetem filmu. In to jejo religiozno, vsakic, ko se spomnijo. Pa da ne bi kdo mislil, da so to dejansko dobre stvari … pig skins (slisi se naravnost fino, ko pa probas pa vidis, da je ibr nagravzno), twizzlers (bljak, to smo ugotovili ze davno nazaj – ni za drugo, kot za koga pretepst), beef jerkey (susena govedina – zopet se slisi kar v redu, v resnici ima pa okus kot z oljem prepojena stara presusena cunja za tla brisat), cipsi in popkorni vseh okusov (tudi z okusom z oljem prepojene stare presusene cunje za tla brisat po koncertu v Menzi).
V ZDA lahko kupis vse sladkano – od sladke salame, pa do sladkih vlozenih kumaric. Diabetes bi morali imeti v himni.
V ZDA se dobi dober sir. Ma, kaj dober, odlicen. S celega sveta. To je kul. To je noro dobro, brez dodatnih zajebancij. Samo, kaj ko stane pound tudi po 20-25 dolarjev.
Ameriski zrezki in Steak houses so ZAKON! Dejansko naredijo zrezke tako odlicno, da si ne mores predstavljati, preden ne probas. Rare, Medium-Rare in Medium niso besede, ki bi oznacevale kar nekaj, ampak dejansko dobis izvrsten krvav Rare pecen zrezek. Tisti, ki se niste poskusili in se sedaj zgrazate, jejte se naprej 16x prepecene hrustancaste zrezke, ok? Vegeterijanci so pa itak verjetno ze nehali brat te svinjarije, ce pa ne, jim je pa prav.
Natakarji te bodo prisli preverit vsaj 5x na kosilo. Najprej te posedejo, potem (takoj) pridejo vprasat za pijaco (ki jo takoj prinesejo), nato te vprasajo, kaj bos jedel (ti to takoj prinesejo), cez 5 minut te pridejo vprasat, ce je vse v redu in ti dotocijo pijaco, tako znova vsakih 5 minut ko jes. Vcasih je prav nadlezno, a ko se spomniva, da je treba kake kelnarje v Sloveniji ali na Hrvaskem cakat po pol ure in vec (se za racun se ne zmigajo), malo potrpiva … In ta prijaznost ni samo del dejstva, da jim moras dati napitnino, ampak je cisto splosna.
Zivljenski stil:
Vsi, ampak resnicno vsi ti bodo odprli in/ali pridrzali vrata/lift. Nikoli se ne zgodi, da bi ti nekdo spustil vrata pred nosom … kaj pred nosom – zgodi se, da imas se krepkih 10 metrov do vrat pa ti jih bodo drzali. Lahko se gres igro in gledas, od kod bodo ljudje se tekli, ko jim bos pridrzal vrata – ne spodobi se pustit cloveka cakat, seveda. Odpres vrata in gledas, kako sopihajo proti njim. Cel zur.
Ce cloveka za sekundo pogledas na ulici, te bo ogovoril. Definitivno. How are you. How’you doin’. How’s it goin’. itd. v stotih variantah. To ni dejansko vprasanje, ampak samo opozorilo: “Vidim, da me gledas, spelji se, ce nimas kakega namena.”
Americani imajo ogroooooomen osebni prostor. Ni zaletavanja. Ni prerivanja. Vrste se oblikujejo same. Zgodilo se je, da je bilo v prostoru prevec ljudi, da bi stali v ravni vrsti in so ljudje sami zaceli oblikovati kaco. Nikoli nikdar nikjer in pod nobenim pogojem se ne bo zgodilo, da bo kdo vskocil pred tebe. Pomoje ga lincajo. Vcasih je to tudi nadlezno, se posebej, ce se ti kam mudi, pa se ti kdo naguzi vmes in se ne premakne. Potem moras pa excuse me, excuse me, sorry, pardon me itd.
Do najblizje stacune grejo brez izjeme z avtom. Sploh ni plocnikov. Ni prehodov za pesce. Avtomobili so absolutni kralji ulice. Ce nimas avtomobila, nimas pogojev.
Na cesti lahko vidis avtomobile, ob katerih ti pade celjust na tla. Zaradi hudo dobrega in hudo slabega. Ferariji, Hummerji, Chargerji, Challengerji, Corvette itd itd. Ni da ni. Feltne, ki bi oslepile Meduzo, kolesa od traktorja. Ogromni, renceci in poceni bencin pijoci stroji. Na drugi strani imajo avtomobile, ki so naravnost grozljivo ohranjeni in ne bi sli skozi tehnicni pregled v Sloveniji ze leta 84.
Ravno tako je s hisami. Vilurine z bazeni na eni strani in preko ceste razsute geto hise, z zadeskanimi okni in parimi gnijocimi avti na dvoriscu. Vse v parih metrih. Ekstremi ekstremi ekstremi.
Amerika, dezela ekstremov:
Sploh ne bova dosti govorila – samo omenila bova zdravstvo, solstvo in socialo, potem pa naj si vsak predstavlja nekaj, kar je hudo hudo dobro (ce za metaforo vzamemo hrano: pecen fazan v omaki iz tartufov in sirom iz kozjih solz) in nekaj kar je hudo hudo bedno (hranilna metafora: fajn masten pastozen drek). Tisti, ki imajo dovolj denarja, dejansko zivijo v raju, ostali pac nekaj nadstropij pod zemljo.
Ok, pa naj tu zakljuciva, dovolj je bilo povedano. Midva zaenkrat kar uzivava in cimmanj misliva na negativne stvari v najinem zacasnem okolju.
Tokrat malo manj slikc, ni casa za slikanje.
Rada vas imava in vas pozdravljava,
Luka in Barbara
